V cerkveni slovanščini so pogojnost izražali opisno s posebno pogojniško spregatvijo (l. edn. bim, 2., 3. edn. bi, l. mn. bim, 2. mn. biste, 3. mn. bQ; dvojina ni ohranjena) + deležnik na -lb. Nanjo je že zelo zgodaj začel vplivati aorist (npr.: 2. mn. biste namesto *bite pod vplivom 2. mn. sigm. aorista byste, 1. mn. bichomb, 3. mn. biše pod vplivom 1. mn. oz. 3. mn. aorista bychomb, byše), kasneje pa jo je v spomenikih popolnoma zamenjal. Razlika med aoristom, rabljenim v časovni in pogojni funkciji je bila le v 2., 3. edn., saj se v časovni funkciji rabi bystb, v pogojniški pa vedno by (van Wijk, Istor. staroslavj. j., 1957, str. 308). Prav zaradi tega je Vatillant. Gramm. comp. III, 1966, str. 95 d., menil, da ima bych'b itd. v pogojniški funkciji le aoristov vid, v resnici pa ni aorist. Stang, Das slav. und balt. Verbum, 1942, str. 238, pa domneva, da bi by utegnil biti le analogna tvorba po pogojniku bi, ne pa stari korenski aorist *bhūs, *bhūt.